Pri projektu EXPECT_Art smo uspešno zaključili raziskovanje znotraj t.i. Arts Exploratorium, ki smo jih zasnovali z namenom pridobivanja celovitega znanja o tem, kako se umetnost udejanja v šolah ter lokalnih skupnostih in kako je mogoče okrepiti kulturno pismenost. Raziskovanje je potekalo v šolah in lokalnih okoljih v šestih državah, pri čemer smo uporabljali opazovanje z udeležbo, analiziranje umetniških praks, intervjuje ter ankete. Ugotovili smo, da kulturna pismenost terja premik od tradicionalnega poučevanja od zgoraj navzdol k bolj sodelovalnim pedagogikam.
Veseli nas, da v različnih državah mnogi zaposlenih v izobraževalnih ustanovah že vključujejo umetniške pristope v svoje ure ter ustvarjalno prepletajo tradicionalne in nove metode. Med ključnimi ovirami ostajajo togi učni načrti, časovni pritiski, marginalizacija likovne vzgoje, neoliberalna perspektiva, ki poudarja predmete, ki jih razumemo kot koristne na trgu dela, predvsem pa prevladujoči nacionalni in evrocentrični kulturni okviri, ki omejujejo potencial umetnosti pri spodbujanju kritičnega razmišljanja.
Ugotovitve iz Slovenije ponazarjajo te napetosti še posebej očitno. Tako denimo otroci radi sodelujejo pri umetniških dejavnostih, a jih pogosto dojemajo le kot zabavo ali nestrukturiran čas, manj pogosto pa jih razumejo kot smiselno izobraževalno izkušnjo. Tudi kadar pedagoško osebje uspešno vključi umetnostne pristope v pouk, strukturne omejitve preprečujejo, da bi to postala mesta, v katerih so izkušnje in perspektive otrok smiselno raziskane. Navkljub zapisanemu pa imajo umetniške prakse, kadar so podprte s spretnim moderiranjem, potencial, da postanejo pomembno sredstvo za kritično udejstvovanje.
Dodatno je terensko raziskovanje potrdilo izrazit transformativni potencial umetniških praks, zlasti zunaj učilnic. Lokalne skupnosti v Sloveniji ponujajo zanimive dejavnosti, ki mlade in odrasle vključujejo na sodelovalen način. Tako je denimo raziskovalna ekipa opazovala dejavnosti, ki so vključevale reševanje skupnostnih problemov z uporabo osebnih kulturnih izkušenj sodelujočih. Dejavnosti lokalnih skupnosti, ki niso vezane na toge učne načrte in izobraževalne strukture, ponujajo več možnosti za razgradnjo razmerij moči in ustvarjanje osmišljenih priložnosti za učenje izven učilnice. Na tak način nastajajo vključujoči prostori, ki mladim omogočajo, da postanejo dejavni razlagalci svojih lastnih družbenih svetov. Pri tem poudarjamo, da predvsem prakse, ki so utemeljene na skupnosti kažejo, da je kulturna produkcija živahen in sodelovalen proces.